…včasih hiter in svež. Ker je pomembno ujeti pravi trenutek, ko je vlažnost čopiča in papirja ravno pravšnja, moraš hitro premisliti, kaj počneš. Sploh, ker je napake težje popravljati kot pri drugih tehnikah. 

So pa tudi trenutki, ko te pomiri –  opazovanje njegovih čarovnij sproščujoče… 

Uči pa me tudi, da ni potrebno vedno imeti vsega pod kontrolo. Tako kot v življenju.  Lažje in lepše je, če se prepustiš toku. Če mu dovoliš, ustvari čudovite stvari. In to velja tudi za akvarel… V resnici pa je bila ljubezen na prvi pogled. Njegova lahkotnost in prosojnost sta mi bili všeč odkar pomnim. In to, kako lepo lahko z njim ujameš svetlobo.  

Priznam, da sem na začetku večkrat obupavala. No, še vedno večkrat obupavam. Sem se pa nekako že malo navadila na ta najin ljubi-sovraži odnos … Je že taka njegova (ali pa morda moja) narava.