Verjetno se ti je že zgodilo, da si v trgovini z umetniškimi materiali izbiral(a) akvarelne barve in si se včasih kar težko odločil(a), kaj izmed vse te široke izbire vzeti. Toliko čudovitih barv… in še toliko oznak na tubah, za katere se ti ni sanjalo, kaj pomenijo.
In res je tuba akvarela polna nekih kod in oznak v obliki zvezdic in kvadratkov . Če znaš le-to dešifrirati, pa lažje najdeš barve, ki se bodo obnašale v skladu s tvojimi željami. To pa se sliši kar koristno, a ne?
Ime barve
Ime barve lahko pove veliko o njenem izvoru in lastnostih. Besede kot so “cadmium”, “quinacridone” ali “dioxazine” označujejo posebne vrste pigmentov, ki imajo svoje značilnosti:
- Cadmium: intenzivni, topli odtenki rdeče, oranžne in rumene – pogosto zelo neprosojni in močno prekrivni.
- Quinacridone: svetli, prosojni rdeči do rožnati in rumeni pigmenti, znani po sijaju in visoki svetlobni obstojnosti.
- Dioxazine: močan, prosojen vijoličen pigment – zelo intenziven.
Čeprav ime ne pove vsega (saj dve barvi z istim imenom lahko vsebujeta različne pigmente), je lahko v pomoč pri prvem izboru ali iskanju določenih lastnosti.
Koda pigmenta – srce barve
Na vsaki tubi je tudi kratica PR101, PB29, PY43 … To je t. i. pigmentna koda, ki ti pove, kateri točno pigment je uporabljen.
- PR = Pigment Red
- PB = Pigment Blue
- PY = Pigment Yellow
- PO, PG, PBk … za ostale barve
Primer:
PB29 = Ultramarine Blue
Zakaj je to pomembno: Na podlagi te oznake lahko lažje primerjaš barve/odtenke različnih proizvajalcev. Namreč vsak proizvajalec svoje odtenke poimenuje malo po svoje. To pomeni, da ima lahko odtenek z istim trgovskim imenom drug uporabljen pigment. In na drugi strani – odtenki z istimi pigmenti imajo (lahko) različna trgovska imena.
Pa še tole – če je v barvi le en pigment, je večja verjetnost, da boš pri mešanju dobil čiste in predvidljive rezultate. Več pigmentov pomeni več možnosti za »muddy colors«.
Svetlobna obstojnost – bo barva zbledela?
Svetlobna obstojnost (ang. lightfastness) pove, kako dolgo barva ohranja svojo živost pod vplivom svetlobe. Označena je z zvezdicami ★ ali s številkami I–IV (rimskimi).
- I / ★★★★ = najvišja obstojnost (za trajna umetniška dela, sploh če so namenjena prodaji)
- IV / ★ = hitro zbledi (bolj primerno vajo in igranje v skicirke)
Na primer – Ena lepših in bolj priljubljenih odtenkov rožnate – Opera Rose, ima zaradi dodanega fluoroscentnega barvila, ki žal sčasoma zbledi, navadno zelo slabo svetlobno obstojnost.
Transparentnost – prekrivnost barve
Transparentne barve lepo prepuščajo spodnje sloje in so idealne za glaziranje, medtem ko so neprosojne (opaque) bolj prekrivne ( primerne za poudarke, popravke).
Običajno je to na tubi označeno z ikono kvadratka:
prazen kvadratek = transparentna
prazen kvadratek s črto po diagonali = semi-transparent
pol poln, pol prazen kvadratek = semi -neprosojna (opacque)
poln kvadratek = neprosojna (opacque)
Primer:
Cobalt Blue (PB28) je pol-transparentna barva s čudovito granulacijo – primerna za plastenje, a daje tudi nekaj pokritosti. In seveda, če uporabiš bolj gosto barvo, je prekrivnost večja kot pri bolj redki. Z vodenimi mešanicami torej tudi bolj prekrivne barve postanejo transparentnejše (in obratno).
Granulacija – tekstura v barvi
Nekateri pigmenti se v vodi ne raztopijo enakomerno in ustvarijo zrnato teksturo – temu pravimo granulacija. Na tubi je to označeno z veliko črko G.
- Odlična za teksture, posebne nepredvidljive učinke, skale, listje, efekte v naravi
- Manj primerna za natančne portrete ali gladke prehode
Primer:
Ultramarine Blue (PB29) ali Cobalt Blue (PB28) imata opazno granulacijo. Na grobem papirju je ta učinek še izrazitejši. Pftalo Blu /Bright Blue (PB 15:3) pa nima granulacije – na spodnjih dveh fotkah lahko vidiš razliko pri mešanju z Madder Red (PR 177, PR 264).
Staining – kako “trdno” se barva prime papirja
Načeloma so bolj gladke barve z manjšimi pigmentnimi delci bolj »staining«, saj se ti delci bolj vpijejo in zažrejo v teksturo in globino papirja. Še bolj, če je barvi poleg pigmentov dodano tudi barvilo (npr. v akvarelnih tuših).
Staining barve: se hitro vpijejo in jih je težko odstraniti – idealne za močne barvne nanose
Non-staining barve: jih z mokrim čopičem lahko delno dvigneš – super za učinke svetlobe ali popravljanje napak
Primer:
Phthalo Blue (PB15:3) je po teoriji zelo staining barva – intenzivna in skoraj nemogoča za dvig. Na mojem poskusu z Bright Blue (Rosa Gallery, PB15:3) se to ni izkazalo.
Cobalt Blue (PB28) je veliko bolj “ubogljiva” in se jo da vsaj teoretično bolje odstraniti.
Če je na tubi informacija glede te karakteristike, je označena s trikotnikom. Večinoma pa jo je treba poiskati na spletni strani proizvajalca. Še mnogo bolj pa ti priporočam, da narediš poskuse sam na izbranem papirju. Včasih papir igra celo bolj pomembno vlogo kot sam pigment.
Preveri svojo tubo
Vzemi eno od svojih akvarelnih tub in si oglej:
- Kateri je pigment? (npr. PB29)
- Je transparentna ali ne?
- Ima granulacijo?
- Je označena kot “permanentna” ali “fugitive”?
Nato pa sam(a) preizkusi in opazuj, ali se res obnaša v skladu z oznakami. Tako še bolje spoznaš svoje barve v praksi. Sama to večkrat počnem (vendar še premalokrat), predvsem pa rada preizkušam, kakšne učinke in odtenke lahko ustvarim z mešanjem 2 barv in dodajanjem manj oz. več vode.
Če te zanima več na to temo, si lahko pogledaš še spodnja dva prispevka:
